20. in 21. junija je celjski Judo klub Sankaku priredil trenutno najkvalitetnejši in najštevilčnejši turnir v Sloveniji, pod imenom »Dax Cup«. Na turnirju, ki je rangiran kot svetovni »B« pokal je nastopilo prek 500 tekmovalcev iz 33. držav. Samo v kategoriji do 73. kilogramov je nastopilo 57. tekmovalcev in med njimi kar nekaj zvenečih imen svetovnega juda.

Na poti do finala sem premagal Nemca Hellingerja (7:0), Portugalca silvo (5:0), Poljaka Kubienieca (10:0), Avstrijca Mayerja (10:0) in v polfinalu brez borbe Madžara Ungvarija. Z vsemi nastopi sem bil zelo zadovoljen, edino v prvi borbi sem imel nekaj težav s slabim počutjem. Še posebej sem se veselil zmage nad Avstrijcem Mayerjem, s katerim sva se pretekli konec tedna veselila medalje v Talinu. V finalu sem že v 26. sekundi strl odpor Poljaka Adama Brysza in tako koncno osvojil prvo mesto. Zame so bila običajno »rezervirana« druga mesta, v Celju, pred domačim občinstvom pa je bil že skrajni čas, da temu naredim konec. Slovenska himna je bila samo še pika na i celodnevnega dogajanja v celjski dvorani Zlatorog.

Vsekakor bi bila zelo dobrodošla še borba z najboljšim Madžarom Atilo Ungvarijem, ki je trenutno visoko uvrščen na svetovni lestvici, vendar je zaradi težav z ramenom borbo predal. Tako bi še nekoliko lažje ocenil svoje trenutne sposobnosti in pripravljenost pred bližajočim se svetovnim prvenstvom na Nizozemskem.

V sredini junija sem nastopal na tekmi svetovnega pokala v Talinu. Lahko povem, da se mi je po tej tekmi odvalil kamen od srca, saj sem končno dosegel rezultat, za katerega sem dolge mesece trdo treniral. Le redki so verjeli, da lahko na tekmah najvišjega ranga posežem po odličju, vendar sem se lanskega avgusta trdno odločil, da se še enkrat vrnem med elito v kategoriji do 73 kilogramov in to mi je v Estoniji tudi uspelo.

V prvi borbi sem se srečal s starim znancem Petrom Scharingerjem (Avstrija), katerega sem v tretji minuti spravil na hrbet z eno mojih najljubših tehnik »te-gurumo«. V nadaljevanju sem naletel na domačina Vladimirja Grilla in Italijana Luco Poeto, obe borbi sem predčasno zaključil z ipponom. Za nameček lahko še dodam, da sem odpor Italijana strl že po pičlih petnajstih sekundah z tehniko »uchi mata«. V finalni borbi sva moči merila s Francozom Arnaundom Blancom. Na začetku borbe sem kljub boljšemu gardu predolgo odlašal z napadom, kar je Francoz izkoristil in že po pol minute sem bil v točkovnem zaostanku 0:5. V nadaljevanju nisem imel več druge izbire kot napadati na vse ali nič, kar me je na koncu stalo še enega yuka in tako turnir zaključil na drugem mestu.

V kategoriji do 90 kilogramov je nastopil tudi moj klubski kolega Marko Petrič, kateremu je bil v prvem krogu Poljak Wiktor Tworzydilom pretrd oreh.

Pozdravljeni,

Najprej opravičilo vsem, ki redno spremljate moj blog,…kar lep čas se nisem javil…

Pa začnimo kar pri tekmi svetovnega pokala v Varšavi, na kateri sem nastopal v začetku marca. V prvi borbi sem prepričljivo opravil s beloruskim tekmovalcem Kudan Stanislavom. Sledila je borba s francoskim predstavnikom Laurentom Meseguerjem, ki se je po izteku petih minut končala brez zmagovalca, v podaljšku pa jo je francoski tekmovalec odločil sebi v prid. Zaradi novih pravil sem z nastopi na žalost zaključil.

Po vrnitvi s poljske prestolnice sem imel težave s precej močno gripo, ki me je »položila« v posteljo za teden dni in me tako prikrajšala za kar nekaj treninga.

Marca sem nastopil na mednarodnem turnirju za Baumgartnov pas, ki ga že tradicionalno organizira mariborski klub Branik Broker. Tekmoval sem v kategoriji do 81 kilogramov, kjer me je v polfinalni borbi z učinkovitim vzvodom presenetil Robert Mesarič. Tako sem na koncu zasedel tretje mesto.

V sredini aprila sem se skupaj s klubskimi kolegi odpravil v Srbijo, natančneje v Kikindo. Tamkašnji judo klub »Partizan Kikinda« je v spomin na nedavno preminulega judoista Dragana Ciganovića organiziral 4-dnevne priprave in za zaključek še mednarodni turnir. Nastopali so tekmovalci iz Bolgarije, Hrvaške, Bosne, Madžarske, Črne Gore, Srbije in Slovenije. V kategoriji do 73 kilogramov sem bil boljši od konkurence in na koncu zasedel prvo mesto. Tudi ostali člani Olimpije so se izkazali: v najlažji kategoriji do 55 kilogramov je David Kukovec osvojil 2 mesto, v kategoriji do 60 kilogramov Andraž Jereb 3 mesto, v kategoriji do 81 kilogramov Četić Jesenko 3 mesto in v kategoriji do 90 kilogramov je Marko Petrič slavil prvo mesto. Na tekmovanju so bili uspešni tudi tekmovalci bistriškega Impola, kjer je v kategoriji do 81 kilogramov David Kukovica osvojil 3 mesto, v kategoriji do 100 kilogramov je s prvim mestom slavil Primož Ferjan in v kategoriji plus 100 kilogramov je bil Matjaž Ceraj tretji.

Preteklo soboto sem po skoraj letu dni ponovno nastopil na tekmi za svetovni pokal v Budimpešti. Glede na to, da nisem bil že kar nekaj časa v »stiku« z najboljšimi tekmovalci lahko rečem, da je bilo na začetku tekmovanja prisotne malo nervoze. Žreb mi je v prvi borbi namenil japonskega tekmovalca Shinija Kanaoko. Japonec je po pribljižno dveh minutah prejel prvi shido, kmalu po tem sem z ipponom (uchi mata) borbo zaključil v svojo korist. V drugi borbi sem se srečal z Gruzicem Ambakom Avalianijem. Po izteku petih minut sem bil boljši za 5 točk (yuko). Kijoshi Uematsu, španski Japonec je bil v tretji borbi zame žal še nekoliko previsoka ovira. Takoj na začetku dvoboja je povedel z yukom, ki je bil po moji oceni nekoliko vprašljiv, potem pa je s svojo rutinirano borbo za gard dvoboj »pripeljal« do konca. Uematsu je bil tudi končni zmagovalec kategorije do 73 kilogramov.

V budimpešti sem ostal brez uvrstitve, kljub temu pa me veseli dejstvo, da se lahko enakovredno kosam tudi z najboljšimi tekmovalci in da je stvar časa kdaj bom pokazal svoj pravi obraz.

V kategoriji do 66 kilogramov se je odlično odrezal Rok Dragšič, ki je na koncu turnirja slavil zmago v svoji kategoriji. Za poraze na »Kano Cupu« se je na lep način oddolžil japoncema Egusi in Ebinumi. V nedeljo sta odlično nastopila še Aljaž Sedej, ki je bil drugi do 81 kilogramov, Matjaž Ceraj pa je tekmovanje zaključil na petem mestu.